V zadnjem aprilskem postu smo prepevali: "Dolg, dolg nazaj, se je u men naselu Zmaj... dolg, dolg nazaj, mi radira pot nazaj." Če si odgovorimo na vprašanje čigava krivda je, da je Zmaj prišel k nam - kdo ima moč povabiti Zmaja, si bomo mogoče odgovorili tudi na vprašanje, kdo mu ima moč reči, da ni več zaželen.
Pravijo, da te lahko hipnotizirajo le, če se pustiš hipnotizirati. In podobno lahko rečemo, da si lahko prevaran le, če se pustiš prevarati. Del krivde za to nosiš sam - ali si to priznaš ali ne, pa je druga stvar. Poglejmo si primer mladega fanta, ki se želi pridružiti lokalni tolpi. Ali lahko prepričaš mladega fanta, da se ne včlani v bratovščino, mafijsko tolpo? Zelo težko, sploh če ne želi, da bi ga odvrnili. On misli, da mu bo tolpa nekaj dala. Člani tolpe so bili prve osebe, ki so se zavzeli zanj, ki so mu dali občutek pomembnosti, zavetja, varnosti. Ko sliši ime svoje tolpe, vidi drage avtomobile, ženske (zadrogirane, ampak to mu ni pomembno) in veliko seksa. V tem vidi smisel življenja. Misli, da ceni življenje, a ga je razvrednotil. Življenje je več kot dragi avtomobil in seks. Ampak na zunaj je vse videti lepo, samo malo se mora zlagati samemu sebi in že je notri. In ko je enkrat notri, zelo težko pride ven - še posebno živ. V veliko tolpah obračunavajo "bratje" tudi sami med seboj. Ni potrebno veliko, da se kljub tvojim dobrim namenom spravijo na tebe in te pospravijo. Ponavadi se pospravi umazanijo, smeti in ravno to je za svoje "brate" naš fant - smet, ki jo pospravijo... V podoben koš sodijo ljudje, ki so zasedli nek religijski položaj (v klasičnih religijah ali pa v neklasičnih religijah: moda, ekonomija, marketing, šport, znanost...) in da, tudi navadni fanatični delavci v tovarnah z veseljem uničujejo svojo zemljo...
Drugi primer: kajenje cigaret. Človek misli, da mu cigareti koristijo. Pomirijo ga, "prijatelji" ga pustijo pri miru in se več ne norčujejo iz njega. Cigareti mu omogočijo večjo pomembnost v družbi... Ali lahko odvrneš takšnega človeka od tega, da bi začel kaditi ali pa da bi prenehal? Izredno težko, še posebno če tega ne želi. V podoben koš sodijo tudi alkohol, trava, trde droge.
Tretji primer: pohota. Človek misli, da mu seks da vrednost, spoštovanje, sprostitev, zadovoljitev. Ali lahko prepričaš koga, da ni dobro seksati vsepovprek? Zelo težko, saj misli, da ima od tega veliko korist. Ne želi videti tega, da ga nihče ne mara, da je prevarant, da ogroža svoje življenje in življenje drugih...
Četrti primer: agresija. Nekateri ljudje so zelo agresivni. Ko izlijejo agresijo na druge, začutijo olajšanje. Ali lahko takšnega človeka prepričaš, naj tega ne počne? Zelo težko...
Lahko bi še nadaljevali, a tukaj se ustavimo. Kaj imajo vsi primeri skupnega? Vsak človek, ki se je bolj ali manj zavestno odločil za eno izmed naštetih barabij, misli, da mu zadeva koristi. Namenoma želi videti samo "pozitivne" stvari, negativnih, ki se tičejo drugih, pa ne želi videti. Zato si mora lagati. In vsem je skupno še to, da vsi bolj ali manj ogrožajo človeško življenje. Pustil se je nalagati Zmaju, ki mu sedaj počasi uničuje njegovo življenje. Uporablja pa ga tudi za uničevanje drugih življenj. In tako je uporabljal tudi mene in upam, da me ne bo več, tebe pa še vedno in upam, da te ne bo več.
Rad bi nekaj dobil, a nikoli ne dobiš. Npr. tvoja pohota je potešena za nekaj časa, ampak nikoli do konca. Tvoja agresija je potešena za nekaj časa, ampak nikoli do konca. Bolj ko zadovoljuješ in hraniš pohoto, agresijo, bolj ko si zvest cigaretam in "svoji" organizaciji, bolj te ima pohota, agresija, droge in organizacija v pesti. Vedno bolj in bolj si odvisen in vedno bliže si svojemu uničenju. To pa ni smiselno.
Tvoje življenje in življenje nas, ostalih ljudi, si razvrednotil. Ocenjuješ ga z nekaj bežnimi užitki. In videli smo, da to ni smiselno. Kako nekoga odvrniti od svojih starih poti? Če ljudem samo govoriš: tega ne smete, tega ne smete, to je slabo in jim ne daš boljše alternative, potem ne bodo nikoli prenehali s svojimi škodljivimi dejanji. Nikoli ne bodo rekli Zmaju en velik in odločen: "Ne!" Mogoče bodo potem, ko jih bo takšen način življenje že dodobra uničil, le bili pripravljeni prisluhniti alternativi.
Da, ali je temu res tako ali si samo izmišljujem? Kaj pravijo naši pevci? Imam kaseto pevca Riblje čorbe, Bore Đorđevića iz leta 1988 z naslovom Bora Đorđević priča gluposti. Na strani A, deseta minuta pravi: "Život mi je pičkin dim - ne znam šta da radim s njim." (link) In ljudje se smejijo. S tem se strinjajo. In tudi jaz sem se strinjal. Strinjamo se s tem, da ne vemo, kaj bi z življenjem. Življenje za nas nima kakšne posebne vrednosti.
In kaj pravimo mi? Še en vic: Črnogorec leži pod drevesom in gleda možakarja, ki lovi ribe. Vpraša ga: "In zakaj loviš ribe?"
Možakar mu odvrne: "Veš, ko bom nalovil ribe, jih bom prodal."
"In kaj boš potem?"
"Potem si bom kupil čoln in bom nalovil še več rib."
"In kaj boš potem?"
"Potem jih bom prodal in si kupil še več čolnov..."
"In kaj boš potem?"
"Zgradil si bom ribiški imperij."
"In kaj boš potem?"
"Potem bom pa lahko sedel pod drevo in počival."
"In zakaj tega ne počneš že sedaj?"
Ta vic nam govori o našem delu, ki ni smiselno. Podobno idejo nam sporoča zgodbica (resnična ali ne) o grškem modrecu Diogenu, ki je živel v škafu. Aleksander si je želel osvojiti ves svet, da bi na koncu počival - Diogen pa je to že tako ali tako počel.
S tem se strinjamo - ko pa isto preberemo v Svetem pismu, kar je zapisal Salomon pred 3000 leti - pa se začudo kar naenkrat ne moremo več strinjati. Salomon pove v Pridigarju isto - da so naša življenja in vsa naša dela nesmiselna. Da, Bori Đorđeviću se smejimo, smejimo se našim vicem, priznanje damo grškemu modrecu - a tistemu, ki je to zapisal okoli 700 let pred grškim modrecem in 3000 let pred nami - njemu pa ne želimo dati priznanja. Takšna je naša poštenost.
"In kaj potem!" lahko rečeš. Prav. Kako bi se ti počutil v službi ali doma ali kjerkoli, ko bi za določeno težavo predlagal rešitev. Ljudem rešitev ne bi bila všeč. Čez minuto pa bi nekdo drug ponovil tvoje besede in vsi bi mu navdušeno ploskali in ga hvalili. In to se ne bi zgodilo samo enkrat, ampak dvakrat, trikrat... stokrat... Kako bi se počutil? Takšni ljudje živimo v laži, nismo pošteni in kot je to v navadi - laž in nepoštenje vodi do razvrednotenja življenja - v tem primeru tvojega. Ti za nas ne bi bil čisto nič vreden - kot da ne bi obstajal. In tako se obnašamo do besede v Svetem pismu, ki za sebe trdi, da je božja. Vsem drugim, ki kopirajo iz nje, ploskamo, samo njej ne. Še celo več - kadar spregovori, se zgražamo...
Salomon napiše, da je videl nesposobne in nepoštene ljudi na vodilnih mestih in sposobne in poštene na mestu služabnikov. Videl je, da živiš tako dolgo, kot živiš - lahko goljufaš, lahko si kolikor toliko pošten, lahko daruješ daritve Bogu... Do iste ugotovitve pride marsikdo in za razliko od Salomona, ki najde rešitev v pravem Bogu, jo mi bodisi ne najdemo ali pa si izmislimo svojega boga, po svojem okusu. Ravno tako kot si ne morem izmisliti, kakšna oseba si ti, si tudi ne morem izmisliti, kakšna je božja narava, kakšen je Bog in kdo je Bog.
Brez poštenega sodnika, ki nas sodi po smrti, nam čisto nič ne preprečuje, da ne bi vedno ali pa občasno koga nalagali, mu kaj s prevaro ali s silo vzeli. Če smo močnejši od soseda ali "partnerja" po pameti, ga bomo prevarali, in če smo močnejši v fizičnem smislu, ga bomo fizično maltretirali. Brez Boga smo nagnjeni k zbiranju in čaščenju stvari, ki ne osrečijo in da jih dobimo, smo pripravljeni drug drugega okrasti, nalagati in bolj ali manj razvrednotiti svoja življenja. Nihče pa ne vidi rad, da je okraden, da je nalagan in da je zaničevan in tudi mi ne vidimo tega radi - a brez Boga, ki je pošten sodnik, brez posmrtnega življenja, nam čisto nič ne preprečuje, da ne bi tega počeli. Npr. kdorkoli verjame zlaganim dokazom evolucije (v knjigah sem jih veliko zbral in pokazal nanje s prstom) - ta oseba ima opravičilo, da naredi s tabo, kar želi - te ogoljufa, posili, zaničuje, ubije - je pač bolj napreden kot si ti. Močni lahko prevara in okrade in ubije šibke - to zagovarja teorija evolucije. Seveda se to ne sliši preveč dobro, zato skušajo zagovorniki evolucije to zakriti. A dejstvo je - da se velikokrat sklicujejo na živali - močnejša žival (sposobnejša) preživi tako, da premaga šibkejše. Človek pa je žival, pravi evolucija. In kaj pravi Sveto pismo? Salomon je napisal, da bi le vsakdo spoznal, da smo brez Boga živali. Skoraj 3000 let pred Darwinom. Da, živali smo, zveri - brez Boga. Človeku pa je namenjeno drugačno življenje. Imamo svobodno voljo, da se odločimo bodisi za življenje ali pa za smrt, bodisi za ljubezen ali pa za sovraštvo, za resnico ali za laž.
Sedaj je samo vprašanje ali Bog obstaja in kakšen je. Na kakšen način komunicira z nami. Kaj želi od nas? Kaj naj rečem? Sveto pismo sem zavrgel in sem se oklepal ateizma in kasneje ostalih religij. Vse pa imajo v sebi več ali manj strupa. Nekatere ga uspešno skrivajo, druge malo manj. Potem pa sem se oklenil Svetega pisma, ki samo za sebe pravi, da je ono samo temelj, na katerem lahko stojimo. Ne papež, ne Milan Tomazin, ne lažniva videnja, ampak Sveto pismo.
Da, nekateri ljudje si ne želijo priznati, da Bog obstaja in da je njihovo življenje smiselno le, če Bog obstaja. Zakaj si tega ne želijo priznati? Vedo, kaj so počeli in podobno kot kriminalec ne želi priznati avtoriteto sodišča in ga zaničuje in se mu posmehuje, podobno počne tudi taka oseba. Kriminalec si ne želi poštenega sodnika, ki bi ga obsodil. In zanimivo je, koliko ljudi nas je začelo čivkati to pesem... "Ljubezen ne sodi..."
In drugi, ki tudi ne želijo videti svojih napak in Salomon jim pravi, da so takšne osebe neumne (Prd 5:1). Kakšne pa so še takšne osebe? Dokler nisem želel videti svojih napak, sem zelo rad obtoževal druge, moje srce je bilo kamnito, brez ljubezni. Bil sem krut, ponosen, za razred boljši od vseh. In takšni so ljudje, ki se imajo v svojih očeh za dobre. Mogoče hodijo k maši vsak dan, mogoče se 5x na dan priklonijo v smeri Meke, mogoče darujejo za žrtvovanja v kakšnem hindujskem templju - a Bog s takšnimi daritvami nima veselja (prim. Prd 5:1).
Ljudje, ki ne želijo videti svojih napak (saj je to res boleče), se združujejo v razne skupine in religije. Eni ne želijo verjeti dokazom za obstoj pravičnega Boga. Njihovo sporočilo je: "Bog je ljubezen in zato ne sodi." To pa med vrsticami pomeni: "Reveža lahko zatiraš, če le to prikažeš kot nekaj dobrega. Mi smo tisti, ki določamo, kaj je prav in kaj ne." Nekateri pravijo, da smo vsi dobri, in spet nekateri drugi pravijo, da so samo oni dobri, vsi ostali pa slabi. Kaj pa pravi Sveto pismo? Ni ga dobrega, vsi smo slabi. Ali bomo to priznali in nam bo oproščeno?
Strah Gospodov je začetek modrosti... Če se sodnika ne bojiš, ni variante, da boš priznal svoje prestopke. A Bog ni tiran. Če priznaš svoje prestopke in se odvrneš od njih (zares priznaš sam sebi in Bogu), potem ti jih opraviči in te izpusti na pogojno prostost. Če vztrajaš v tem do konca življenja, na koncu ne samo, da si opravičen, ampak prejmeš še nagrado :) Sodnik te ne bo opravičil, če boš pridno delal (in ga skušal podkupiti). Sodnik te bo spustil na svobodo s preizkusno dobo, če boš priznal, da si ga biksal in če boš pripravljen sodelovati v poboljševalnem programu - kar pomeni, da ne boš želel več početi takšnih stvari, ki bi zaničevale sodišče in ljudi. In tukaj se začne krščanstvo. Iz hvaležnosti do usmiljenja, ki si ga prejel, ne boš obsojal druge in ne boš jih sovražil, saj veš, da je bilo v tebi isto zlo, zlo, ki ga lahko porazi samo sodnik na sodišču. Krščanstvo se začne z odgovorom na usmiljenje, na ljubezen (prim. 1Pt 3:21). A sodnik (Bog), ker je ljubezen, nam prepušča svobodno voljo. Nekatere opozarja bolj, druge manj. Nekdo bo kaznovan takoj, ko bo pomislil, da bi komu škodoval, nekdo drug pa lahko počne lumparije in lumparije in nič hudega se mu ne zgodi. A tudi njemu Bog pošilja opozorila. A več opozoril, ko preslišiš, večji je na koncu šok.
Poglejmo si vero v ekonomijo, ki jo podpirajo praktično vse lažnive religije. Res je, včasih rečejo kakšno besedo proti njej, ampak to je sprenevedanje.
Gospodarska kriza 1930. Ljudje smo proizvedli toliko dobrin, da jih na koncu nismo mogli več prodati. Sistem se je sesul. Skladišča so bila polna, ljudje pa so živeli v bedi. Ali je to inteligentno? Kaj pa danes? Iz te krize smo se naučili zelo veliko. Danes ne proizvajamo več kvalitetnih stvari, stvari, ki bi jih potrebovali. Ne! Večinoma proizvajamo stvari, ki jih ne potrebujemo, ki se hitro pokvarijo, design (moda) se spreminja in nas sili zavreči tudi še dobre stvari. In danes - živimo v bedi, skladišča pa imamo polna - pokvarjenih, nekvalitetnih stvari. Ali je to inteligentno? In ljudje, ki leta 1930 niso želeli videti, da nekaj ne počnejo prav, so vstopili v drugo svetovno vojno, ki je ponovno zagnala tovarniški stroj, ljudje so bili veseli zaradi uničenja, klanja in novih delovnih mest. Kaj pa danes? In to še ni vse. Ko izveš, kaj je učil Hitler in kaj je podpiral Hitler (naravno življenje, spiritualizem) in ko vidiš, da se danes vse to počne na večjem nivoju... in da Biblija govori o teh stvareh...
